September je čas, ko tudi jaz, vsako leto znova, začnem s svojimi delavnicami. Čez poletje malo premislim in se domislim kakih izboljšav, tako da so vsako sezono delavnice nekoliko prenovljene in izboljšane. Največja novost letos je nov tečaj za tiste, ki ste osnovno delavnico pri meni že obiskali ali pa ste sami že kdaj ustvarili mandalo na platno. Več o delavnici si lahko preberete na spodnji povezavi, vse ostale delavnice pa so označene tudi na spletni strani v koledarju.
Nadaljevalni tečaj slikanja mandal
Za prijavo mi piši na: info@tanjaprezelj.com
Zdaj pa k slikam:):
NOVO ROJSTVO
akril na platnu, 80×80 cm
Ta vizija me je sicer obiskala že lata nazaj, zdaj pa je želela biti zmanifestirana v sliko. Na hitro sem jo skicirala s svinčnikom na platno en dan preden sem zbolela za korono, 3 dni pred svojim 44 rojstnim dnevom. Čas je bil kar pravi, samo da je potem morala počakati, da sem se pozdravila:). Ko sem začela slikati, sem se tudi zares počutila nova.
Novo rojstvo pripoveduje zgodbo o tem, kako kot čista duša prispemo na Zemljo. Še vedno varovani od sveta iz katerega smo prišli in že v varnih rokah matere Zemlje, ki nas sprejme z odprtim srcem in nas neguje v svojem naročju. Čudovit trenutek, ki pa se zame ni zavestno zgodil v trenutku pravega rojstva, ampak na nekem zdravilnem obredu več kot 30 let kasneje.
MUSIC OF THE SPHERES
akril na platnu, 80×80 cm
V tej sliki se srečata dve viziji:
Prva govori o tem, kako se prostor, kot zavedajoča se masa energije, dviga sam iz sebe in ob tem proizvaja zvoke. Ti zvoki, ki so v harmoniji ustvarjajo nove prostore, nova vesolja. Mene ti zvoki spominjajo na zvoke kitov in delfinov:
Ko sem iskala ime za sliko, mi je priskočil na pomoč prijatelj Jan Lemuri (iz zgornjega posnetka). Na njegovih delavnicah se lahko v skupini potopimo v zvoke, ki ustvarijo prostor in smo s svojim glasom del tega ustvarjanja. To je najboljši približek tega kako zvok ustvarja prostor, kar sem ga jaz doživela. Ta tehnika se imenuje toning.
Besedna zveza Music of the Spheres pa ni prišla niti od mene niti od Jana, ampak sta ga kot filozofski koncept uporabila že Pythagora in Kepler. To spoznanje me je poneslo še globje v moje raziskovanje in tako mi je na pot prišla še knjiga Jamie Jamesa z istim naslovom:
Druga zgodba, ki jo pripoveduje ta slika, pa je dosti bolj prizemljena in iz človeškega sveta. Slišala in izkusila sem jo pri staroselcih iz plemena Huni Kuni, na njihovem zdravilnem obredu, ki so ga vodili pri nas v Sloveniji.
Vsak človek si sanja svoj svet, ki ga doživlja skozi občutja in razmišljanja. Tak svet je poln trpljenja in bolečine, saj temelji na tem, da nismo povezani en z drugim in z naravo, vsak svet/človek je otok zase. V tem stanju se zdravimo in zbiramo svojo notranjo moč. Ko zberemo zadosti moči, vstanemo in se z ostalimi, ki so že vstali, skozi petje in ples povežemo okrog ognja. S tem držimo varen prostor za tiste, ki še “spijo” in pazimo na to, da ogenj , ki nudi toploto in svetlobo v temni noči (duše), ne ugasne. To pomeni tudi, da smo odrastli in da lahko soustvarjamo v skupnosti.
Na sliki lahko vidite spečo energijo in dve zbujeni bitji v komunikaciji okrog ognja (galaksije).
Obe zgodbi govorita praktično o isti stvari. Kako zavestno ustvarjati prostor. Tako v vesoljnih kot v Zemeljskih dimenzijah.
Tako, mislim, da sem vam dala dovolj idej za raziskovanja in razmišljanja o sebi, vesolju in o vsem nasploh:). Za konec še ena slika, ki pa mislim, da je uvod v globje občutenje svetlobnih kod. Če me pot ponese naprej v to smer, pa o tem več naslenjič.
Čudovit in barvit september vam želim!
